Kdo je generacija Z in zakaj klasični team buildingi zanje niso dovolj? Ali veste, zakaj klasični team building program, kjer v enem dnevu vsi delajo enako v istem času, pogosto ne navduši generacije Z? Do leta 2030 bo ta generacija predstavljala skoraj tretjino svetovne delovne sile, zato je razumevanje njihovih pričakovanj nujno za vsako podjetje, ki organizira dogodke za svoje zaposlene.
Generacija Z je tehnično spretna, kreativna, fleksibilna, ambiciozna in družbeno ozaveščena. Motivirajo jih priložnosti za učenje, sodelovanje pri inovativnih projektih ter jasni načini merjenja napredka, na primer preko digitalnih priznanj ali gamifikacije. Zaupajo avtentičnim podjetjem, ki dosledno živijo svoje vrednote, in manj tistim, ki svojo komunikacijo pogosto spreminjajo.
Pri dogodkih si želijo dinamičnih modulov, možnosti izbire aktivnosti, interaktivnih izzivov ter priložnosti za povezovanje, ki jih lahko delijo tudi na družbenih omrežjih. Takšni programi ne samo, da krepijo njihovo lojalnost, ampak podjetju prinašajo dodano vrednost tudi na področju employer brandinga.
V tem članku boste izvedeli, kdo je generacija Z, katere vrednote prinaša na delovno mesto, kaj pričakuje od team building programov ter kako lahko podjetja oblikujejo dogodke, ki res motivirajo mlade talente. Članek je namenjen HR menedžerjem, ki želijo, da bodo njihovi dogodki privlačni, učinkoviti in dolgoročno vplivajo na motivacijo mladih zaposlenih.
Kdo je generacija Z?
Generacija Z, rojena približno med letoma 1997 in 2012, je prva generacija, ki je odrasla v popolnoma digitalnem okolju. Internet, pametni telefon in družbena omrežja so del njihovega vsakdana že od otroštva, zato jih pogosto imenujemo “digitalni domorodci”.
Pri delu in dogodkih iščejo predvsem:
- Avtentičnost: delati želijo v podjetjih, ki resnično živijo svoje vrednote, ne le da jih oglašujejo.
- Smiselnost: zanje delo ni zgolj služba, temveč priložnost za uresničevanje osebnih in družbenih vrednot.
- Možnost aktivnega prispevanja: aktivno jih vključite v procese, naj izrazijo svoje ideje in dajte jim jasno vedeti, da cenite njihov glas in trud.
Raziskava TalentLMS in BambooHR je pokazala, da kar 77 % zaposlenih iz generacije Z pričakuje od podjetij aktivno skrb za raznolikost in vključenost, več kot polovica pa si želi izobraževanj s področja duševnega zdravja. Podobno tudi World Economic Forum ugotavlja, da ta generacija pričakuje avtentično vodstvo, stalne priložnosti za učenje in kulturo podjetja z jasnim smislom.
Kakšen pristop k delu imajo mladi zaposleni?
Pristop k delu generacije Z se se razlikuje od prejšnjih generacij. Ne držijo se nujno ustaljenih pravil, hitro testirajo ideje, iščejo inovativne rešitve in pričakujejo sprotne povratne informacije. Slabih odnosov, nepravičnosti in statusa quo ne tolerirajo in če jih doživijo, hitro poiščejo novega delodajalca.
Kaj pričakuje generacija Z na dogodkih?
Generacija Z se od starejših generacij razlikuje po tem, kakšne zahteve ima pri organizaciji dogodkov. Zanje niso dovolj klasični, enotni programi, predvsem pričakujejo dinamiko, interaktivnost in široko paleto izbire.
Kaj jim je pri dogodkih pomembno:
- Iskanje smisla: želijo razumeti, zakaj dogodek poteka in kako se povezuje z vrednotami podjetja.
- Hitra dinamika: navajeni so kratkih, raznolikih vsebin. Dolgotrajni in monotoni programi jih hitro izgubijo.
- Individualnost in izbira: cenijo svobodo, da se sami odločijo, pri katerih aktivnostih bodo sodelovali.
- Deljivost: pričakujejo trenutke, ki jih lahko delijo na družbenih omrežjih in ki jim dajejo občutek ponosa.
Dogodki za generacijo Z morajo biti strateško zasnovani: ponujati morajo interaktivne aktivnosti, prostor za povezovanje onkraj zaslonov ter ustvariti občutek vključenosti in slišanosti. Le tako bodo podjetja dosegla, da se mladi zaposleni res povežejo, ostanejo motivirani in dogodek doživijo kot nekaj vrednega njihove pozornosti in časa.
Največji izzivi pri vključevanju generacije Z v podjetje in dogodke
Delodajalci se pri generaciji Z pogosto srečujejo z izzivi, ki vplivajo tako na delo kot na udeležbo na dogodkih. Mladi se dogodka udeležijo le, če v njem vidijo smisel in vrednost , sicer se ga izognejo ali pa ostanejo pasivni.
- Visoka pričakovanja: pričakujejo smiselno delo, možnost napredka in jasno vidne koristi sodelovanja. Ker so vajeni hitrih rezultatov, postanejo neučakani, če jih ne dosežejo, in hitro poiščejo novo priložnost.
- Nizka lojalnost: menjavanje služb je zanje običajno, zato morajo podjetja ustvariti okolje, kjer lahko rastejo in se povezujejo. Dogodki, ki krepijo pripadnost in povezanost ekipe, so pri tem ključni.
- Nizka toleranca do monotonosti: najbolj delujejo dinamične, interaktivne in tehnološko podprte aktivnosti, kjer lahko sodelujejo in eksperimentirajo.
- Neidentifikacija z vrednotami podjetja, ko podjetje svojih vrednot ne živi in jih ne vključi v izkušnje zaposlenih, generacija Z težko razvije ,močan občutek pripadnosti.
- Potreba po takojšnji povratni informaciji: želijo videti učinek svojega sodelovanja in dobiti sprotne odzive.
Prepoznavanje teh izzivov je nujno, saj lahko podjetja šele takrat oblikujejo dogodke, ki resnično motivirajo mlade zaposlene, jih vključijo v procese in dolgoročno povečajo njihovo pripadnost.
Kaj generacija Z pričakuje od team building-a?
Za mlade zaposlene je personalizacija ključna. Program naj odraža identiteto podjetja, vizualno podobo in kulturo ekipe. Pomembna je tudi tehnologija in gamifikacija, recimo digitalni izzivi, tekmovanja in nagrade ustvarjajo občutek napredka in zabave. Všeč jim je sproščeno okolje s pridihom startup mentalitete, kjer je manj formalnosti in več prostora za nove ideje.
Dogodek mora ponujati tudi vizualno privlačne trenutke, ki jih lahko delijo na družbenih omrežjih. Prav tako pa ne sme manjkati avtentičnost in vključenost. Mladim je pomembno, da niso le poslušalci, temveč aktivni soustvarjalci izkušnje. Vedno več pomena ima tudi trajnost in pozitiven vpliv, od družbeno odgovornih projektov do skrbi za duševno dobrobit in zdrav življenjski slog.
Raziskava Freeman Gen Z Report potrjuje, da mladi iščejo smiselne in avtentične dogodke, kjer se počutijo vključene in vidijo realen vpliv svojega sodelovanja.
Ko govorimo o pričakovanjih generacije Z, to niso samo splošne želje po kratkih in dinamičnih dogodkih. Zanje je pomembno več konkretnih elementov, ki jim dajejo občutek, da je dogodek ustvarjen prav zanje. Poglejmo si, kaj to pomeni v praksi.
Personaliziran in vizualno privlačen program, ki pritegne mlade
Personalizacija teambuildinga je za generacijo Z ključna. Vizualna podoba, slogani, igre in vprašanja naj odražajo identiteto podjetja. Tako mladi udeleženci čutijo, da je program ustvarjen prav zanje, kar krepi pripadnost in ponos. Ker imajo kratko pozornost, naj bodo govorni deli kratki, raje pa vključite vizualne vsebine in kratke dinamične videoposnetke, ki hitro pritegnejo.
Kratki, dinamični videoposnetki se tukaj izkažejo za veliko učinkovitejše orodje kot kompleksne razlage ali predolge predstavitve. Kombinacija personaliziranih vsebin in jasne vizualne komunikacije ustvari dogodek, ki je resnično prilagojen načinu razmišljanja generacije Z.
Vključite tehnologijo in gamifikacijo, da navdušite generacijo Z
Interaktivne igre, kot so treasure hunt, escape box, digitalni izzivi ali ustvarjanje vsebin za družbena omrežja, skupaj z leaderboards in nagradami ustvarjajo občutek napredka in zabave. Gen Z pričakuje, da je tehnologija naravno vključena in omogoča tekmovanje ter sodelovanje.
Start up vzdušje za mlade in inovativne ekipe
Pomeni sproščeno okolje brez nepotrebnih pravil, kjer se udeleženci počutijo kot doma. V tem prostoru se lahko odklopijo, hkrati pa prispevajo nove ideje in kreativnost, kar povečuje angažiranost in občutek soustvarjanja.
Instagram točke so pomembne za mlade udeležence dogodkov
Ustvarite trenutke in kotičke, ki so deljivi na družbenih omrežjih. To ne le da povečuje prepoznavnost podjetja, ampak tudi gradi blagovno znamko zaposlenih in privablja potencialne nove talente, ko delite te trenutke na uradnem profilu vašega podjetja.
Mladi naj aktivno sodelujejo
Mladi ne iščejo površnih aktivnosti, temveč dogodke s smislom, kjer lahko aktivno sodelujejo. Namesto enosmernih predavanj pričakujejo soustvarjanje, participacijo in možnost izbire aktivnosti.
Trajnost je mladim ključna vrednota
Generacija Z ceni dogodke, ki imajo namen in prinašajo pozitiven vpliv na skupnost in okolje. To lahko vključuje družbeno odgovorne projekte, zmanjševanje odpadkov, uporabo aplikacij namesto tiskovin ali dobrodelne aktivnosti. Pomembna je tudi skrb za zdravje, prehrano in duševno dobrobit. Ko podjetje te vrednote komunicira iskreno in transparentno, krepi zaupanje ter dolgoročno povezanost zaposlenih z blagovno znamko.
Česa generacija Z res ne mara na dogodkih?
Generacija Z se dogodkov udeleži le, če v njih vidi smisel in vrednost. Če tega ne prepozna, ostane pasivna ali se dogodka sploh ne udeleži. Najpogosteje jih odvrne:
- Prisila ali enotne aktivnosti p: čutijo se odtujene, kadar so prisiljeni sodelovati v uniformnih aktivnostih brez možnosti izbire.
- Dolgi, pasivni programi brez interakcije: hitro izgubijo motivacijo pri enosmernih programih ali dolgih predavanjih, saj jih dojemajo kot formalnost brez prave vrednosti.
- Površna vsebina brez povezave z vrednotami: generične vsebine ne vzbudijo identifikacije in jih mladi ne dojemajo kot pomembne.
- Časovna neprimernost in občutek prikrite obveznosti: dogodki, ki posegajo v prosti čas (npr. petek popoldan ali sobota), zmanjšujejo zaupanje in angažiranost, še posebej če so predstavljeni kot “neobvezni, a zaželeni”.
Generacija Z si želi dogodke, ki so odprti, relevantni, personalizirani in avtentični. Ko aktivnosti postanejo prisilne, monotone ali brez vsebinske vrednosti, dogodek ne doseže svojega cilja.
Povezovanje generacije Z z ostalimi generacijami na dogodku
Eden največjih izzivov pri organizaciji dogodkov danes je, kako ustvariti most med različnimi generacijami zaposlenih. Generacija Z se v podjetjih srečuje z milenijci, generacijo X in baby boomersi. Vsaka generacija pa ima svoja pričakovanja, vrednote in načine sodelovanja. Če dogodki niso premišljeno zasnovani, obstaja tveganje, da se vsak “zapre” v svojo skupino, povezovanje pa se ne zgodi.
Da bi bil dogodek res uspešen, morajo organizatorji upoštevati raznolike stile sodelovanja in komuniciranja. Strategije, kot so kombinacija različnih formatov vsebin, premišljena uporaba tehnologije, raznolike priložnosti za mreženje, dostopnost in inkluzija ter spodbujanje medgeneracijskega učenja, pomagajo ustvariti prostor, kjer se generacije srečujejo, učijo druga od druge in gradijo skupno kulturo sodelovanja.
Delo od doma in prvi stik za mlade
Ker je delo od doma razšrijeno med mladimi, so dogodki pogosto prvi osebni stik s celotno ekipo. Da bi jih vključili, je priporočljivo oblikovati manjše, dinamične skupine in omogočiti rotacije, kjer se srečajo z različnimi sodelavci. Neformalni kotički za pogovor, “speed networking” in kratke aktivnosti spodbujajo pristno komunikacijo ter zmanjšujejo občutek distance, ki nastane zaradi dela od doma.
Aktivnosti za generacijo Z in druge generacije
Dogodek mora nagovarjati vse generacije in hkrati spodbujati sodelovanje med njimi. To dosežemo z različnimi formati vsebin:
- Generacija Z: vizualne vsebine, gamifikacija, interaktivne igre in digitalni izzivi.
- Milenijci: timski izzivi, ki spodbujajo mreženje in praktično reševanje problemov.
- Generacija X: naloge z jasnimi pravili in strukturiranim pristopom, kjer lahko pokažejo strokovnost.
- Baby boomersi: dejavnosti, ki vključujejo mentoring in izmenjavo izkušenj.
Različni formati poskrbijo, da vsak najde nekaj zase od panelnih razprav do kratkih vizualnih vsebin in delavnic. Skrbno sestavljene mešane ekipe omogočajo, da se mladi učijo od starejših, starejši pa pridobijo sveže ideje.
Generacija Z in medgeneracijski dogodki
Raznolikost generacij je dodana vrednost, če jo znamo pravilno uporabiti. Aktivnosti, kot so team challenges, co-creation workshopi ali problem-solving simulacije, povezujejo generacije tako, da vsak prispeva svoje: mladi dinamiko in kreativnost, milenijci in generacija X strukturiran pristop, baby boomersi pa modrost in izkušnje.
Ko organizatorji ob tem poskrbijo še za inkluzivne in dostopne vsebine (npr. prilagojene dolžine aktivnosti, jasno komunicirane cilje, preprost jezik brez žargona) ter omogočijo soustvarjanje, dogodek postane več kot le druženje. Postane priložnost za medgeneracijsko učenje, kjer izkušnje srečajo inovacije in se zgradi kultura sodelovanja, ki se prenaša v vsakodnevno delo.
Zakaj organizirati team building, prilagojen generaciji Z?
Prilagoditev teambuildinga generaciji Z ni le modna muha, temveč strateška odločitev podjetja. Takšni dogodki krepijo employer branding in pripadnost, saj mladi cenijo, ko podjetje vlaga v njihovo izkušnjo in jim omogoča aktivno vlogo. Svoja doživetja pogosto delijo tudi na družbenih omrežjih, kar dodatno krepi ugled podjetja navzven.
Obenem teambuilding spodbuja razvoj mehkih veščin, kot so komunikacija, sodelovanje v ekipi, reševanje konfliktov in mreženje. Vse to neposredno vpliva na učinkovitost zaposlenih in njihovo samozavest pri delu.
Pomemben učinek pa je tudi privabljanje in zadrževanje mladih talentov. Generacija Z pričakuje fleksibilnost, smiselnost in inovativne pristope, zato dogodki, ki vključujejo te elemente, povečujejo njihovo angažiranost in motiviranost ter zmanjšujejo fluktuacijo.
Prilagojen teambuilding je tako naložba, ki se podjetju vrača v obliki večje zavzetosti zaposlenih, večje lojalnosti in močnejše podobe na trgu dela.
Primeri TB programov za generacijo Z
Da bi resnično pritegnili generacijo Z, morajo biti programi interaktivni, kreativni in omogočati občutek soustvarjanja. Mladi želijo prostor, kjer lahko izrazijo svojo energijo in ideje, se povežejo z ekipo ter začutijo kulturo podjetja.
Interaktivne igre
Treasure hunt, mobilni escape box Da Vinci ali digitalni izzivi so formati, ki mlade hitro pritegnejo. Spodbujajo sodelovanje, logično razmišljanje in tekmovalnost na zabaven način. Takšne igre se lahko prilagodijo tudi vsebini podjetja, kar poveča njihov pomen in učinek.
Tematske zabave
Od retro večerov in filmskih tematik do futurističnih “neon partyjev”. Dogodki morajo vključevati zabavne in “instagramabilne” elemente, ki ustvarijo pravo atmosfero, energijo in spodbujajo deljenje izkušenj na družbenih omrežjih.
Programi vezani na trendovsko dogajanje
Programi, ki sledijo aktualnim trendom, so za generacijo Z še posebej privlačni. To so lahko kulinarični izzivi, kjer vsak pripravi svojo različico jedi kot je na primer “PicoChef”, ali pa aktivnosti, ki posnemajo priljubljene serije in digitalne trende.
Startup retreat
Večdnevni odmik v drugo okolje, kjer mladi dobijo vpogled v delovanje podjetja, hkrati pa aktivno sodelujejo pri soustvarjanju idej in prihodnjih korakov. Tak format spodbuja inovativnost, kreativnost in občutek resnične vključenosti v zgodbo podjetja.
Potovanja in doživetja
Sodobna nadgradnja nekoč dolgočasnih “sindikalnih druženj”. Večdnevni izleti ali mednarodna potovanja združujejo delo, raziskovanje novih okolij in pristno druženje. Programi lahko vključujejo destinacije, kot so Malta, Ciper, Malaga, posebna doživetja, kot je spanje v puščavi, ali avanture, kot je obisk severnega tečaja. Takšne aktivnosti združujejo
Pravi teambuilding program mora navdušiti in nagraditi generacijo Z. Ko jim podjetje ponudi prostor za kreativnost, povezovanje in soustvarjanje, dobi v zameno motivirane, inovativne in lojalne sodelavce, ki prispevajo k dolgoročni rasti organizacije.
Naše izkušnje s generacijo Z
Agencija ETC Adriatic že 13 let oblikuje in izvaja teambuilding programe za podjetja v Sloveniji, na Hrvaškem in širše. V tem času smo izvedli več kot 1500 dogodkov različnih formatov in pridobili bogate izkušnje z različnimi generacijami zaposlenih, v zadnjih letih tudi z generacijo Z.
Naša spoznanja temeljijo na treh ključnih področjih. Najprej na neposrednih izkušnjah iz izvedenih programov, kjer smo opazili, kaj mlade resnično pritegne in kaj jih hitro dolgočasi. Pomemben vir so tudi povratne informacije podjetij in udeležencev, ki poudarjajo pomen digitalne podpore, smiselnih vsebin in svobode izbire pri aktivnostih. Tretji vir so globalni trendi v MICE industriji in HR, ki jasno kažejo, da generacija Z pričakuje več kot klasične oblike druženj in teambuildinga.
Na podlagi teh spoznanj smo razvili team building programe, prilagojene potrebam mlajših generacij, povečujejo angažiranost in motivacijo ter krepijo pripadnost podjetju. Povpraševanje po takšnih programih narašča, še posebej med IT podjetji, ki pričakujejo popolno prilagoditev, digitalno podporo in gamifikacijo. To potrjuje, da je razumevanje generacije Z danes ključni dejavnik pri načrtovanju uspešnih dogodkov.
Zakaj mora kadrovski menedžment prilagoditi dogodke generaciji Z?
S pravim pristopom lahko generacijo Z navdušimo in vključimo v organizacijo dogodka. Mlajše generacije so energične, radovedne in željne priložnosti, kjer lahko izrazijo svojo kreativnost in prispevajo k skupnim ciljem. Če jim ponudimo pravo okolje, postanejo motivirani, zavzeti in lojalni sodelavci.
Prilagoditev teambuilding programov generaciji Z ni le trend, temveč konkurenčna prednost. Mladi pričakujejo avtentičnost, smisel in aktivno vlogo. Podjetja, ki jim to omogočijo, pridobijo inovativne in predane zaposlene, medtem ko tvegajo izgubo talentov, če njihove vrednote prezrejo.
Raziskave, kot jih navajata World Economic Forum in TalentLMS, jasno potrjujejo ta pričakovanja: generacija Z želi smiselne dogodke, priložnosti za učenje in kulturo podjetja, ki jih podpira. Podjetja, ki to razumejo, bodo ustvarila ekipe, pripravljene na prihodnost.
Začnite pri naslednjem dogodku: dodajte element izbire, vključite digitalno interakcijo in ustvarite avtentične izkušnje. Razlika bo očitna.