Konflikt na delovnem mestu se nanaša na nesoglasja, spore ali napetosti, ki se pojavijo med posamezniki ali skupinami v poklicnem okolju. Pojavi se lahko na kateri koli ravni organizacije in se nanaša na razlike v mnenjih, vrednotah, ciljih ali medosebni dinamiki. Konflikti na delovnem mestu lahko nastanejo zaradi različnih dejavnikov, vključno z razlikami v komunikacijskih stilih, medgeneracijskega razumevanja, nasprotujočimi si interesi ali prioritetami, boji za moč, osebnostnimi spopadi ali nerešenimi vprašanji.
Kako prepoznati konflikt na delovnem mestu?
Predvsem je pomembno, da smo pozorni na znake, ki nakazujejo, da so prisotne napetosti ali nesoglasja. Nekateri pogosti znaki konflikta na delovnem mestu lahko vključujejo:
- Besedna ali neverbalna nesoglasja: Prepiri, povzdignjen glas ali druge oblike konfrontacijske komunikacije, pa tudi neverbalne znake, kot so izogibanje, zavijanje z očmi, ignoriranje ali negativna govorica telesa.
- Spremembe v vedenju ali uspešnosti: Konflikt lahko vpliva na to, kako se posamezniki obnašajo ali delujejo pri delu. To lahko vključuje večjo odsotnost z dela, zmanjšano produktivnost, spremembe v razpoloženju ali vedenju ali nenavadno vedenje, ki odstopa od posameznikovih običajnih vzorcev.
- Pritožbe in obžalovanja: Zaposleni se pritožujejo glede vprašanj povezanih z delom, kot so npr. nepošteno ravnanje, favoriziranje ali diskriminacija, to lahko kaže na konflikt v ozadju.
- Motnje v komunikaciji: Konflikt lahko povzroči motnje v komunikaciji, pa najsi bo ta neustrezna na nivoju sporočanja kot tudi podajanja. Npr. kako jasno je sporočilo podano, v kakšnem tonu, s kakšno namero. Nejasna razlaga ali neučinkoviti komunikacijski vzorci, ki vodijo v nesporazume, zmedo ali frustracijo.
- Čustveni ali fizični simptomi: Konflikt lahko negativno vpliva na počutje posameznika, posledično se pojavijo čustveni in/ali fizični simptomi, kot so stres, tesnoba, depresija, nespečnost ali fizične zdravstvene težave. To pa lahko vodi v odsotnost z dela, daljše in bolj pogoste bolniške odsotnosti.
Pomembno je vedeti, da se konflikt na delovnem mestu lahko kaže na različne načine in morda ni vedno očiten. Bodite pozorni na spremembe v vedenju, komunikacijskih vzorcih in timski dinamiki. Zgodnje prepoznavanje konflikta na delovnem mestu je ključnega pomena, saj se s zgodnjo proaktivno obravnavo in sodelovanjem vseh udeležencev prepreči nadaljnje stopnjevanje in nezadovoljstvo.
Kako se lotimo, če se znajdemo v konfliktu?
ETC Adriatic je organizator izobraževanj za podjetja in zaposlene. Ravno konflikt je tista tema, katera se največkrat lotimo v okviru naši izobraževanj. Naša izobraževanja so sestavljena iz teorije, vaj in team buildinga. Na takšen način, želimo udeležencem kar se da približati kaj konflikt in kako ga rešujemo.
Kaj pa če se zgodi? Na kakšen način konflikt razrešujemo?
Reševanje konfliktov na delovnem mestu zahteva premišljen in proaktiven pristop:
- Razreševanja se lotite takoj, ko se konflikt pojavi: Preprečite da se konflikt stopnjuje. Zgodnje posredovanje lahko prepreči, da bi se konflikt poslabšal in postal težje rešljiv.
- Ustvarjate varno okolje: Stremite k delovnem okolju, v katerem se spodbuja odprta in spoštljiva komunikacija, kjer se zaposleni počutijo varne, da lahko izrazijo svoje skrbi brez strahu pred povračilnimi ukrepi ali obsodbo. V spoštljivem in varnem okolju je možnost konfliktov manjša, v kolikor pa se zgodijo, se tudi prej razrešijo.
- Ugotovite temeljne težave: Spoznajte temeljne vzroke konflikta tako, da aktivno poslušate vse vpletene strani. Razumevanje težav, interesov in perspektiv vsake strani omogoča celovito razumevanje situacije.
- Komunicirajte odprto in spoštljivo: Spodbujajte odprto in spoštljivo komunikacijo med stranmi, vpletenimi v konflikt. Vzpostavite osnovna pravila za komunikacijo, kot je aktivno poslušanje, izogibanje prekinjanju in uporaba izjav “jaz” za izražanje misli in občutkov.
- Spodbujajte sodelovalni pristop k iskanju rešitev: Spodbujajte vpletene strani, da sodelujejo pri ustvarjanju potencialnih rešitev in raziskujejo različne možnosti. Razmislite in objektivno ocenite možne rešitve.
- Mediacija ali posredovanje tretje osebe: V nekaterih primerih je morda koristno vključiti nevtralnega tretjega mediatorja ali posrednika, ki pomaga pri reševanju. Mediatorji lahko pomagajo olajšati komunikacijo, identificirati skupne točke in usmerjati stranke k iskanju obojestransko sprejemljivih rešitev.
- Osredotočite se na interese in ne na položaje: Spodbujajte vpletene strani, da se osredotočijo na svoje temeljne interese in ne na položaje. Razumevanje temeljnih potreb, skrbi in motivacije lahko pomaga prepoznati rešitve, ki obravnavajo temeljne vzroke konflikta.
- Bodite pripravljeni na kompromis: Reševanje konfliktov pogosto zahteva kompromis. Motivirajte vpletene strani, da so odprte za iskanje obojestransko sprejemljivih rešitev in da so pripravljene popustiti, kjer je to primerno.
- Nadaljnje spremljanje in integracija dogovorjene rešitve: Ko je dosežena rešitev, je pomembno spremljati napredek. Preverite pri vpletenih straneh, da vsi deležniki stremijo k učinkoviti izvedbi rešitve ter bodite na voljo za morebitna preostala vprašanja ali potrebe zaposlenih.
Konflikt ni nujno slaba stvar, če se ga lotimo proaktivno in sodelovalno, se iz njega lahko marsikaj naučimo ter poiščemo ustvarjalne rešitve za nadaljnjo rast in razvoj, tako na nivoju posameznika, kot na nivoju skupine oz. podjetja. Pa vendar, ko se spopadate s konfliktnimi situacijami na delovnem mestu, je pomembno, da ste pozorni na morebitne napake, ki lahko nenamerno poslabšajo konflikt.
Čemu se je potrebno izogniti, ko rešujemo konflikt:
- Čustvena impulzivnost: Ne reagirajte, dokler se čustva ne pomirijo. Pomembno je, da k konfliktu pristopimo s trezno glavo in reguliranimi telesnimi odzivi.
- Obtoževanje ali kazanje s prstom: Namesto da se osredotočate na pripisovanje krivde, je pomembno, da se osredotočite na razumevanje osnovnih težav in iskanje rešitev.
- Ustvarjanje predpostavk: Ustvarjanje predpostavk o motivih ali namerah drugih brez preverjanja dejstev lahko povzroči nesporazume, poslabša odnose in komunikacijo. Pomembno je zbirati informacije in iskati pojasnila, da se izognete prehitrim zaključkom.
- Nezmožnost aktivnega poslušanja: Neaktivno poslušanje perspektive drugih onemogoča komunikacijo in reševanje problemov. Pomembno je aktivno poslušati, pokazati empatijo in si prizadevati razumeti stališča drugih v konfliktnih situacijah.
- Upiranje kompromisom: Pomembno je, da ste odprti za iskanje obojestransko sprejemljivih rešitev in da ste pripravljeni popuščati pri reševanju konfliktov.
Če na vsak konflikt pogledamo kot na učno situacijo, je to odlično izhodišče, da prepoznamo področja ali odnose, ki jih je treba izboljšati ter izvedemo spremembe, da preprečimo, da bi se podobni konflikti ponovili.
Najboljša rešitev konflikta je preventiva
Na konfliktne situacije se lahko najbolje pripravite v smislu preventive. Svoji ekipi ali zaposlenim omogočite dodatno usposabljanje na področju komunikacije, veščin reševanja konfliktov ali trening mehkih veščin. Pomembno je tudi, da jih motivirate k sodelovalnemu vedenju in spoštljivi komunikaciji, pa najsi bo skozi zabavo npr. različne teambuilding igre ali skozi načrtno delavnico grajenja avtentičnih odnosov. To jih bo opolnomočilo ter doprineslo k bolj pozitivnemu delovnemu okolju, kjer je manj konfliktov, ko pa se pojavijo, se razrešujejo na konstruktiven način. Kako zaposlene motivirati da se udeležijo vašega poslovnega dogodka in zakaj organizirati izobraževanje izven vaših prostorov.
Konflikt kot stresna situacija in stres kot sprožilec konflikta.
Stres ni samo sprožilec ali stranski produkt konflikta, vpliva tudi na kakovost dela, način komunikacije, produktivnost in ustvarjalnost. Konflikt je za večino ljudi stresna situacija in dejstvo je, da se ljudje pod vplivom stresa vedejo drugače. Zato je pomembno, da se znajo zaposleni s stresom soočati, ga uravnavati in sproščati, pa najsi bo to na poklicnem, kot tudi na osebnem. Ljudje so celostna bitja in kot taka jih moramo (oz. se moramo) razumeti. Stresna situacija doma vpliva na delovanje na delovnem mestu in obratno. Ob osem urnem delavniku in skrbi za družino pa si je včasih stežka vzeti čas zase in za sprostitev.
Zato je odgovorno, da svojim zaposlenim že v okviru delovnega časa ponudite možnost zdravega soočanja s stresom.
Mnogo ljudi se v prostem času posveča različnim oblikam sproščanja stresa, s športom, izleti v naravo, druženjem, meditacijo ipd. Na delovnem mestu pa smo omejeni s časom in viri, zato je še toliko bolj pomembno, da zaposlenim ponudite sprostitvene tehnike, ki so kratke, učinkovite in preproste za uporabo. To so lahko različne dihalne vaje, ki umirjajo ali poživljajo ter nežno raztezno gibanje kot npr. joga. Že 20 minut takšne aktivnosti je dovolj, da ljudje opazijo učinek, so bolj sproščeni in s svežino prerojeni za nadaljnje delo.
Primer preproste dihalne vaje za umirjanje
Dihanje na kvadrat ali »box breathing«. Vse faze dihanja so enako dolge. Začnemo z vdihom. Zadržimo vdih. Izdih. Zadržimo izdih in nato zopet vdih. Cikel ponovimo vsaj petkrat. Začnemo s štetjem pri 4 nato lahko podaljšujemo vse do 8.
Odličen antistresor pa je tudi igra. Igrivost in sproščenost sta tudi kvaliteti, ki spodbujata ustvarjalno mišljenje in razmišljanje izven okvirjev. Igrivi odmori, kjer se zaposleni nasmejijo in zabavajo bodo zagotovo pripomogli k večji sproščenosti in povezanosti ekipe. To pa vodi k zmanjševanju stresa in konfliktov ter obratno. V okviru ETC Adriatic ponujamo različna izobraževanja in delavnice, ki udeležence povabijo k zdravim oblikam sproščanja in soočanja s stresom.
Seveda pa lahko v antistresno terapijo vključite tudi delček narave. Dokazano je, da sobne rastline zmanjšujejo anskioznost in stres na delovnem mestu. Rastline ustvarjajo prijetno atmosfero, čistijo zrak ter s svojo barvo delujejo pomirjujoče in osvežijo prostor. Pomislite kako sproščeni ste po enournem sprehodu v gozdu. Poskusite pripeljati del narave tudi v delovni prostor. Vse več podjetij pa se odloča tudi za pisarniškega ljubljenčka ali pa spodbuja, da ljudje svoje domače živali pripeljejo s seboj. Seveda je odvisno od delovnega okolja. V pisarni je to nekoliko lažje kot npr. v delovni hali. Pa vendar stik z živaljo je zdravilen in izjemno razbremenjujoč.
Ponudite svojim zaposlenim možnost, da tudi v okviru delovnega časa sprostijo nekaj stresa, se razigrajo in sprostijo. Ustvarite okolje, ki je prijetno in človeku prijazno. To je korak k grajenju odnosa med vami in zaposlenimi. Če pokažete, da je vam in podjetju mar za psihofizično zdravje in dobrobit ljudi, se to ne bo poznalo le na produktivnosti in ustvarjalnosti marveč tudi na pripadnosti in motivaciji zaposlenih.